Kriva je bila usoda. Ni nama bilo usojeno biti skupaj...
Bil je lep sončen dan, ko sem te zagledala. Spraševala sem se kako, da te nisem že prej opazila. Bil si kot angel, poslan iz nebes. Lep, postaven, športen fant, imel si vse kar sem si želela. Ne rečem, da tega nimaš več, saj še vedno obstajaš. Takoj sem se odločila, da te osvojim. Zadala sem si cilj, da boš MOJ. A to so bile le želje in le upala sem lahko, da bi se kaj zgodilo. Brez strahu sem ti povedala, da si mi všeč, da se zaljubljam vate. Zate sem bila le dekle, ki je nikoli nisi opazil. Nisem vedela, da se bo stanje zaradi mojega dejanja spremenilo. Nikoli prej nisma govorila, kaj šele, da bi bila prijatelja. Globoko v sebi sem mislila, saj ne bo nič iz tega. A upanja mi ni mogel vzeti nihče. Še naprej sem upala, si želela in sanjala. Ker si postajal čuden, sem iskala odgovore, čeprav na napačen način. Nisem prašala tebe, a naokoli. Večina je govorila, da ljubiš dekle, a to nisem jaz. Bila sem potrta. Ne zavedaš se, koliko noči sem prejokala za teboj. Bilo je hudo. Starši so me spraševali, kaj je narobe, govorila sem, da nič. Smejala se, navzven bila ''polna življenja'' a navznotraj me je ubijalo. Ubijala me je samo misel na njega in kako ima on rad eno drugo dekle. To dekle, bila mi je prijateljica, a s to ljubeznijo se je vse spremenilo. Sovražila sem jo, saj se je punca dobesedno ''metala'' po njem. Izpadla je KURBA >.< Njegova zavrnitev me je prizadela. A sčasoma, sem ga začela pozabljati in ga še vedno pozabljam. A čas ne spremeni nič. Samo še huje je. Pogrešam ga, hočem ga, ljubim ga, a vse zaman. Saj vem da ne bo NIKOLI moj. Čeprav je rek; nikoli ne reci nikoli, za mene to ne velja. Obupala sem in ni poti nazaj. Težko ga je gledati, a vse se da preboleti, če se hoče.
You'll always be in my heart.<3
